V regiji Herson so ruski organi pregona pridržali skupino oseb, ki so po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda poskušale pod krinko medijskih predstavnikov vstopiti v ruske vojaške objekte. Incident se je zgodil po napadu v vasi Horli, ko je skupina domnevnih novinarjev skušala pridobiti nepooblaščen dostop do zaprtih območij, kjer so nastanjene vojaške enote. Guverner Saldo je v izjavi za televizijo Rusija 1 pojasnil, da so varnostne sile pravočasno posredovale in preprečile vstop na zavarovana območja. Ruski uradniki trdijo, da so bili ti posamezniki del širšega poskusa infiltracije po nedavnih tragičnih dogodkih v vasi Horli. Preiskava o identiteti pridržanih oseb in njihovih dejanskih namenih trenutno še poteka. Ruska stran dogodek interpretira kot varnostno grožnjo in poskus zbiranja obveščevalnih podatkov pod pretvezo novinarskega dela. Identiteta in usoda pridržanih oseb za zdaj ostajata neznani, prav tako pa neodvisni viri še niso potrdili navedb guvernerja Salda o naravi njihovega delovanja.

Ruska vojska je v naselju Železnodorožno v regiji Zaporožje izvedla obsežen napad, v katerem je bil uničen del elitnega ukrajinskega voda enote Da Vincijevi volkovi. Kot je za tiskovno agencijo TASS sporočil Igor Kimakovski, svetovalec vodje Donecke ljudske republike, je bilo v silovitem udaru ubitih približno deset pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih operacij na tem delu fronte, kjer so ruske sile ciljale eno najbolje pripravljenih formacij ukrajinske vojske. Poleg operacij v Zaporožju so ruske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov Geran-2 uničile tudi skladišča in vojašnice operaterjev udarnih dronov v regiji Černigov. Poročila prav tako navajajo uspešne akcije ruskih vojakov v bližini Krasnoarmejska, kjer je bila v enem od stanovanjskih objektov likvidirana skupina petih ukrajinskih borcev. Dogodki potrjujejo zaostritev spopadov na strateško pomembnih točkah, kjer ruska stran s kombinacijo zračnih napadov in pehotnega delovanja poskuša ohromiti elitne ukrajinske enote in njihovo infrastrukturo.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Pripadnik ruskih oboroženih sil, sicer operater brezpilotnih sistemov v 177. polku mornariške pešadije, je po poročanju ruskih virov na območju Donecka z neobičajno metodo uničil ukrajinsko težko brezpilotno letalo tipa »Baba-Jaga«. Vojak s psevdonimom Krepiš je za uničenje sovražnega drona uporabil vrv, s katero je »zankal« napravo v zraku, medtem ko je uspel ohraniti lastno izvidniško letalo nepoškodovano. Incident se je zgodil v okviru delovanja skupine sil »Center«, kjer ruske enote aktivno uporabljajo taktike za prestrezanje ukrajinske opreme. Dogodek poudarja tehnološko in taktično prilagajanje na bojišču, kjer obe strani iščeta inovativne načine za nevtralizacijo zračnih groženj. Brezpilotna letala tipa »Baba-Jaga«, ki so v osnovi kmetijski droni, predelani za vojaške namene, predstavljajo precejšnjo grožnjo zaradi svoje nosilnosti, zato so ruske sile razvile različne metode za njihovo uničenje. Ta specifičen primer uporabe vrvi v zraku je sicer redek, a kaže na neposredno spopadanje operaterjev dronov na frontni črti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Do imenovanja je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje vojne.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in državljanom, je konflikt označil za eksistencialni boj z Zahodom ter pohvalil narodno enotnost in pogum ruskih sil. Putin je poudaril, da Rusija verjame v končni uspeh, kljub mednarodnim prizadevanjem za končanje spopadov. Sočasno je Donald Trump v odzivu na ruske napovedi ostro kritiziral Putina in njegove izjave označil za neiskrene. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, v katerem so ruske trditve o iskanju miru označene za »krokodilje solze«, hkrati pa je pozval k stopnjevanju pritiska na Moskvo. Ta retorični zasuk se dogaja v času, ko so mirovna pogajanja o Ukrajini zastala, napetosti med velesilami pa se ob vstopu v novo leto še dodatno zaostrujejo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

V ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v Harkovu na severovzhodu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj 19 ljudi. Med poškodovanimi je po podatkih lokalnih oblasti tudi šestmesečni dojenček. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za gnusno dejanje, saj sta dve raketi zadeli gosto naseljeno območje v središču mesta, kjer ni vojaških objektov. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi v regiji Harkov. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale razbitine stanovanjskih stavb, medtem ko so tuje tiskovne agencije poročale o znatni gmotni škodi na civilnih objektih. Incident se je zgodil v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne zmogljivosti in uporablja zahodno orožje dolgega dosega za povračilne ukrepe na ruskem ozemlju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. Putin je v razmeroma kratkem govoru ruske vojakov označil za junake, vendar se je v nasprotju s pričakovanji izognil podrobnostim o mirovnih pogajanjih, ki jih podpirajo Združene države Amerike oziroma administracija Donalda Trumpa. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje enotnosti in projekcijo vojaške odločnosti, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru podal bistveno drugačno oceno stanja in zatrdil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub Putinovi nepopustljivi retoriki in nadaljevanju mobilizacije, Zelenski stavi na diplomatski preboj. Nasprotujoča si tona obeh voditeljev kaže na globok razkorak med Moskvo, ki vztraja pri vojaških ciljih in nadzoru nad Donbasom, ter Kijevom, ki se ob mednarodnem posredovanju pripravlja na morebitno končanje sovražnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Rusija je obtožila ukrajinsko vojsko, da je v novoletni noči izvedla obsežen napad z droni na zasedene dele regije Herson, v katerem je po navedbah Moskve umrlo najmanj 24 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruska tiskovna predstavnica Marija Zaharova je dogodek označila za teroristični napad. Hkrati so ukrajinske letalske sile poročale o lastnih obrambnih prihodih, saj so od večera 31. decembra 2024 uničile 176 od rekordnih 205 dronov tipa Shahed in Gherbera, ki jih je ruska vojska izstrelila iz smeri Orela in Brjanska proti ukrajinskemu ozemlju. Najnovejši val nasilja predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih operacij, ki se je zaostrilo že med božičnimi prazniki. Obe strani sta v novoletnem obdobju uporabili doslej največje količine brezpilotnih letalnikov, kar kaže na prehod vojne v fazo visoko intenzivnega zračnega izčrpavanja. Medtem ko Rusija poroča o civilnih žrtvah v zasedenem Hersonu, Ukrajina izpostavlja uspešnost svoje zračne obrambe pri varovanju kritične infrastrukture in prestolnice pred uničujočimi ruskimi napadi.

Ruska vojska je s pomočjo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov in raketnih sil izvedla obsežne napade na energetsko infrastrukturo v Ukrajini, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. Napadi so bili usmerjeni na objekte, ki zagotavljajo energijo za proizvodnjo orožja in vojaške opreme, hkrati pa so ruske sile zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih plačancev v 154 različnih okrožjih. Operacija, ki se je odvila na novega leta dan, predstavlja nadaljevanje strategije sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture s ciljem ohromitve logističnih in proizvodnih zmogljivosti ukrajinske vojske. Po uradnih navedbah iz Moskve so bili cilji uspešno zadeti, čeprav neodvisne potrditve o obsegu škode na terenu trenutno ni. Incident se je zgodil v času povečanih spopadov na vzhodu države, zlasti v regiji Doneck, kjer obe strani poročata o intenzivnih operacijah.

Vojna v Ukrajini je dosegla 1.408. dan, pri čemer so se razmere na fronti ob vstopu v novo leto 2026 močno zaostrile. Ukrajinski generalštab poroča o 131 zabeleženih spopadih v zadnjem dnevu, kjer ukrajinske sile kljub nenehnim pritiskom ruskih okupatorjev ohranjajo obrambne položaje. Rusija je v tem času objavila podatke o dešifriranju informacij z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi na božične praznike poletel proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri trdijo, da so prestregli obsežen napad, v katerem naj bi sodelovalo kar 91 dronov. Medtem ko Moskva poudarja ogroženost najvišjega vodstva, se v Ukrajini nadaljujejo tragične posledice ruskega obstreljevanja. V regiji Herson je po poročanju ruskih medijev v napadu z droni umrlo najmanj 20 ljudi, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo ponovno obtožil načrtnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo države. Diplomatski napetosti so se pridružile še izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki vztraja pri novih pogojih za mirovni sporazum, vključno s ponovno izvedbo volitev v Ukrajini, kar Kijev kategorično zavrača.

Rusko ministrstvo za obrambo je 1. januarja 2024 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod odbile dva ukrajinska poskusa preboja proti strateško pomembnemu mestu Kupjansk v regiji Harkov. Po poročanju ruskih oblasti so ukrajinske sile, natančneje formacije 92. jurišne brigade, skušale prodreti v smeri naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, vendar so ruske sile napada uspešno zaustavile. Ruska stran navaja, da je bilo v spopadih na tem območju ubitih do 15 ukrajinskih vojakov, uničeni pa sta bili tudi dve lahki vozili. Gre za nadaljevanje intenzivnih bojev na kupjanski smeri, kjer so ruske sile že v dneh pred tem poročale o podobnih poskusih preboja. Dogajanje potrjuje strateško težnjo Rusije po utrditvi položajev na severovzhodnem delu fronte, kar sovpada z ukazi Kremlja o razširitvi bojne cone v regijah Harkov in Sumi. Napadi pri Kupjansku so se zgodili v času povečanih napetosti in informacijske vojne, ko obe strani podajata nasprotujoče si informacije o razmerah na terenu. Čeprav ukrajinska stran uradno še ni potrdila specifičnih izgub v teh zadnjih spopadih, ruski viri poudarjajo svojo obrambno stabilnost na tem odseku fronte.

Avstralsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino (DFAT) preverja poročila o smrti avstralskega državljana, ki naj bi umrl med bojem na strani ukrajinskih oboroženih sil. Po neuradnih navedbah je moški izgubil življenje med spopadi z ruskimi silami, vendar uradne potrditve s strani ukrajinskih oblasti še ni. Avstralska diplomacija si trenutno prizadeva pridobiti natančne informacije o okoliščinah incidenta in identiteti pokojnika. Incident poudarja tveganja, s katerimi se srečujejo tuji prostovoljci na ukrajinskem bojišču. Avstralska vlada že od začetka ruske agresije odsvetuje potovanja v Ukrajino, vendar se je kljub temu neznano število njenih državljanov pridružilo ukrajinski mednarodni legiji. To ni prvi primer smrti avstralskega državljana v tem konfliktu, kar povečuje pritisk na uradno Canberro glede vprašanja sodelovanja njenih državljanov v tuji vojni.

Ruska vojska je z uporabo brezpilotnih letalnikov tipa Geran-2 izvedla zračni napad na ukrajinski učni center v regiji Černigov, ki je specializiran za usposabljanje operaterjev brezpilotnih letalnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki so informacijo podali 1. januarja, so bili v napadu popolnoma uničeni bivalni prostori oziroma vojašnice v sklopu centra. Poročila navajajo, da je bila v napadu eliminirana skupina vojakov, ki po velikosti ustreza enemu vodu ukrajinskih oboroženih sil. Operacijo so izvedle enote ruske vojaške skupine Sever, ki so se osredotočile na uničenje infrastrukture za upravljanje udarnih brezpilotnih letalnikov. Ukrajinska stran uradnih podatkov o žrtvah ali obsegu škode v tem specifičnem incidentu še ni podala, vendar ruski viri vztrajajo pri trditvi, da je bil objekt ključnega pomena za usposabljanje kadrov ukrajinske vojske. Napad predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja logističnih in izobraževalnih centrov globoko za frontno črto.

Skrivnostna ruska radijska postaja UVB-76, v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«, je v prvih urah novega leta 2026 oddala novo šifrirano sporočilo. Po poročanju specializiranih kanalov, ki spremljajo dejavnost postaje, se je prenos zgodil 1. januarja ob 00.21 po moskovskem času. Sporočilo je vsebovalo kodno zaporedje »NŽTI 81656 GLOTANJE 4259 7212«, pri čemer je osrednja beseda »glotanje« (požiranje) postala prva beseda, ki jo je postaja predvajala v novem letu. Poleg kodiranega sporočila je postaja poslušalcem v Rusiji namenila tudi krajše voščilo ob novem letu. Postaja UVB-76 je desetletja vir številnih ugibanj in teorij zarot, saj običajno oddaja zgolj ponavljajoče se brneče zvoke, ki jih občasno prekinejo glasovna sporočila v ruščini. Čeprav njen uradni namen nikoli ni bil javno potrjen, vojaški strokovnjaki in radijski amaterji ocenjujejo, da gre za komunikacijsko vozlišče ruskih oboroženih sil, namenjeno prenosu ukazov vojaškim enotam ali rezervistom. Ponavljajoča se dejavnost v zadnjih mesecih kaže na ohranjanje operativne pripravljenosti tega komunikacijskega sistema.

Načelnik generalštaba ruske vojske general Valerij Gerasimov je ukazal nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varovalnih območij globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Po navedbah ruskega vojaškega vrha je cilj teh operacij zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, vendar analitiki opozarjajo, da gre za poskus trajne priključitve in nadzora nad novozasedenimi ozemlji. Ukrep je neposredno podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je strategijo označil za obrambno nujnost. Gerasimov je ob tem trdil, da je ruska vojska v zadnjem mesecu zavzela približno 700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Te trditve prihajajo v času, ko se ruske sile spopadajo z odporom ukrajinske vojske, a hkrati širijo svojo prisotnost na severovzhodu države. Strategija vzpostavljanja varnostnih pasov kaže na spremembo taktike Moskve, ki želi s t. i. sanitarnimi kordoni preprečiti ukrajinsko obstreljevanje ruskih mest, kot je Belgorod, hkrati pa ustvariti novo dejansko mejo na terenu. Ukrajinska stran na te premike odgovarja z okrepljenimi obrambnimi položaji, medtem ko se na mednarodnem parketu nadaljujejo pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v trajajočem konfliktu v Ukrajini. Nagovor, ki je bil najprej predvajan na polotoku Kamčatka ob vstopu v leto 2026, je bil v veliki meri posvečen ruskim vojakom, ki jih je predsednik označil za heroje. Putin je poudaril, da se sile, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji, borijo za domovino, resnico in pravičnost. Kljub skoraj štirim letom vojne in obtožbam o vojnih zločinih, ki jih navaja ukrajinska stran, je Putin v govoru ohranil borben ton in zagotovil, da je celoten narod enoten v podpori vojski. Zanimivo je, da predsednik v svoji poslanici sploh ni omenil pogajanj z Združenimi državami Amerike o končanju vojne, prav tako pa se ni dotaknil vprašanja miru, ki ga pričakuje velik del ruske javnosti. Namesto tega je izpostavil doseganje zastavljenih ciljev za "veliko Rusijo".

Ruske vojaške enote se po navedbah vodje samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denisa Pušilina mestu Konstantinovka približujejo iz več smeri, pri čemer se spopadi že selijo v urbana območja. Pušilin je v nastopu na televizijskem kanalu Rusija 24 potrdil, da v mestu trenutno potekajo intenzivni ulični boji. Ruska stran si prizadeva za prodor v to strateško pomembno središče v regiji Doneck, kar predstavlja nadaljevanje njihovih ofenzivnih operacij na vzhodu Ukrajine. Operativne razmere na terenu kažejo na stopnjevanje pritiska na ukrajinsko obrambo, saj poskušajo ruske sile mesto obkoliti in izpodriniti nasprotnika iz utrjenih položajev. Poročila o napredovanju prihajajo v času povečane aktivnosti na celotni frontni liniji v Donecku. Kljub trditvam o napredku neodvisni viri še niso v celoti potrdili obsega ruskega nadzora znotraj mestnega jedra, vendar Pušilinove izjave nakazujejo na kritično fazo bitke za to naselje.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob prihodu leta 2026 poudaril pomen medsebojne podpore in vere v zmago države. Nagovor, ki so ga zaradi časovne razlike najprej predvajali na Kamčatki in Čukotki, je predsednik opravil v Kremlju, pri čemer se je posebej osredotočil na vojake in poveljnike, ki sodelujejo v vojaških operacijah v Ukrajini. Putin je izrazil prepričanje, da prihodnost države temelji na dejanjih državljanov in njihovi odgovornosti do domovine. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da milijoni Rusi v novoletni noči podpirajo borce, ki so prevzeli odgovornost za obrambo rodne zemlje, resnice in pravičnosti. Poleg vojaških tem je državljanom zaželel zdravja, sreče in ljubezni ter poudaril, da uspehi naroda prispevajo k pisanju novih poglavij v tisočletni zgodovini Rusije. Po navedbah ruskih virov so bila ključna sporočila nagovora usmerjena v krepitev nacionalne zavesti in optimizma glede prihodnjih dosežkov.

Ruske oborožene sile so 31. decembra 2025 izvedle obsežne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. V operaciji so sodelovali operativno-taktično letalstvo, udarni brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija. Poleg energetskih objektov so ruske sile zadele tudi skladišče goriva ter točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 144 različnih okrajih. Ruska stran je v zadnjih 24 urah poročala o intenzivnih aktivnostih zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 371 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih ruskega ministrstva za obrambo je ruska vojska od začetka spopadov uničila več tisoč kosov ukrajinske vojaške tehnike, vključno z letali, tanki in sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjaki te stopnjevane napade interpretirajo kot strateški pritisk na Kijev, s katerim želi Moskva doseči začetek pogajanj ob hkratnem slabljenju ukrajinskih industrijskih zmogljivosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je načelniku generalštaba ruske vojske Valeriju Gerasimovu naročil, naj ruske sile v letu 2026 razširijo tako imenovani varovalni oziroma tamponski pas v severovzhodnem delu Ukrajine. General Gerasimov je na srečanju z vojaškim vrhom in predstavniki medijev poudaril, da ruske enote trenutno uspešno napredujejo, pri čemer naj bi ruska vojaška skupina Sever že zasedla približno 950 kvadratnih kilometrov ozemlja na tem območju. Ta strateška odločitev Kremlja sledi preteklim vojaškim uspehom in postopnemu prilagajanju ciljev t. i. posebne vojaške operacije. Načrtovana razširitev varovalnega pasu je neposredno povezana s prizadevanji Moskve za vzpostavitev demilitariziranih območij pod ruskim nadzorom, kar bi po prepričanju ruskega vodstva preprečilo ukrajinske napade na rusko obmejno ozemlje. Gerasimov je potrdil, da so operacije za uresničitev tega cilja že v teku in se bodo v prihodnjem letu še okrepile, kar nakazuje na dolgoročno načrtovanje vojaških dejavnosti na ukrajinskem bojišču.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega varovalnega pasu na ukrajinskem ozemlju, natančneje v regijah Sumi in Harkov. Po navedbah načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije, naj bi ruske sile to operacijo izvedle do leta 2026. Gerasimov je ob tem zatrdil, da ruske enote trenutno uspešno prodirajo vzdolž ukrajinskih obrambnih linij in krepijo svoje položaje na fronti. Namen razširitve varovalnega pasu je po trditvah Moskve preprečevanje ukrajinskih napadov na rusko obmejno ozemlje, vendar Kijev in zahodni zavezniki to potezo razumejo kot stopnjevanje agresije in poskus trajne okupacije dodatnega ukrajinskega ozemlja. Razmere na bojišču v bližini Harkova ostajajo napete, saj rusko napredovanje neposredno ogroža civilno infrastrukturo in stabilnost celotne vzhodne Ukrajine. Napovedana časovnica do leta 2026 nakazuje, da Rusija načrtuje dolgotrajen konflikt s postopnim zavzemanjem strateških območij.

V noči na 31. december sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili ranjene med civilisti in gmotno škodo na energetski infrastrukturi. Ruske sile so nad ukrajinsko ozemlje izstrelile 127 udarnih dronov, pri čemer je ukrajinska protiletalska obramba po uradnih navedbah sestrelila večino sovražnih plovil. Napad predstavlja nadaljevanje intenzivnega zračnega pritiska na ukrajinska mesta v prazničnem obdobju. Istočasno je ukrajinska stran izvedla povračilne napade na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba nad različnimi regijami prestregla 86 ukrajinskih dronov. Zaradi padajočih ostankov plovil so bili v Belgorodski oblasti ranjeni civilisti, v mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju pa je izbruhnil požar v rafineriji nafte, kjer je bilo prav tako ranjenih več oseb. Ti dogodki sledijo seriji podobnih incidentov iz decembra, ko sta obe strani znatno povečali število uporabljenih brezpilotnih letalnikov za napade na kritično infrastrukturo.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v okviru posebne vojaške operacije v Ukrajini znatno okrepile tempo svojih ofenzivnih dejavnosti. Poročila navajajo, da je vojska v tem obdobju utrdila svojo tehnično premoč nad nasprotnikom, kar je omogočilo intenzivnejše napredovanje na fronti. Strategija se je osredotočala na povečanje operativne hitrosti in integracijo napredne vojaške tehnologije v neposredne spopade. Po analizah letnih dosežkov so ruske sile uspele ohraniti pobudo na ključnih delih bojišča, pri čemer so poudarili logistično in tehnološko prednost. Povečanje obsega ofenzivnih operacij kaže na dolgoročno načrtovanje in prilagajanje virov trenutnim razmeram na terenu, kar je privedlo do sprememb v dinamiki spopadov v letu 2025.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Skrivnostna ruska kratkovalovna radijska postaja UVB-76, znana pod vzdevkom "The Buzzer" (Brenčalo) ali "postaja za sodni dan", je nepričakovano prekinila svoje običajno oddajanje s predvajanjem klasične skladbe Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Postaja, ki neprekinjeno oddaja od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja na frekvenci 4625 kHz, je običajno rezervirana za ponavljajoče se tone in redka glasovna sporočila v ruščini, ki vključujejo kodne fraze in številke. Zahodni vojaški analitiki to infrastrukturo povezujejo s strateškim poveljstvom ruske vojske, saj naj bi služila kot varnostni komunikacijski sistem v primeru odpovedi sodobnih omrežij. Nenaden preklop na glasbo je v mednarodni javnosti sprožil ugibanja, saj ima Labodje jezero v ruskem okolju močan simbolni pomen, povezan z državnimi udari in političnimi pretresi. Strokovnjaki sicer dopuščajo možnost, da je šlo za tehnično napako, testiranje opreme ali vdor v signal, vendar nenavadnost dogodka ostaja predmet analitičnih razprav. Postaja ostaja eden najbolj skrivnostnih elementov ruske vojaške komunikacije, njeno delovanje pa je ključno za zagotavljanje ukazov v kriznih razmerah.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.